Z bakterijo je okuženih več kot 50 % ljudi, vendar pa vsem ne povzroča težav. Kadar zdravnik specialist gastroenterolog z gastroskopijo ugotovi spremembe, ki bi bile lahko posledica delovanja bakterije HP, se odloči za antibiotično zdravljenje. Po končanem zdravljenju je treba preveriti uspešnost izkoreninjenja bakterije, kar se lahko opravi ob kontrolni gastroskopiji. Če bolezenske spremembe niso bile tako hude, da bi zahtevale ponovno gastroskopijo, lahko prisotnost bakterije HP preverimo tudi z dihalnim testom.
Dihalni test je natančen, zanesljiv, preprost in nenevaren. Opravljajo ga lahko tudi otroci in nosečnice. Preiskovanec na tešče zaužije kozarec pomarančnega soka, ki mu je bila dodana nenevarna testna snov. Bakterija le-to predela v plin CO2, ki se izloči skozi pljuča. Preiskovanec pred testom in 30 min po njem pihne v vrečko, poseben aparat pa nato izmeri količino označenega CO2 v izdihanem zraku. Večja kot je razlika med obema vzorcema, bolj je verjetno, da je bakterija v želodcu še prisotna.
Pomembna prednost dihalnega testa je, da za oceno uspešnosti terapije z antibiotiki ne potrebujemo več kontrolne gastroskopije. Dihalni test je tudi bolj zanesljiv kot krvni test, ker nam pokaže, ali je bakterija trenutno res prisotna. Pozitiven izvid protiteles krvi pa pove le, da je bolnik nekoč bil okužen s to bakterijo, vendar je bila okužba lahko že ozdravljena.