Poleg celiakije lahko gluten oziroma krušni izdelki povzročajo še druge težave.
Predvsem pri otrocih je pogosta alergija na pšenico, ki ima drugačne imunske osnove, zahteva drugačno dieto in ima drugačne zaplete kot celiakija.
Dandanes se veliko govori tudi o glutenski senzitivnosti, ki je svojevrsten problem, povezan z neposrednimi toksičnimi učinki glutena na črevesje in aktivacijo naravnih imunskih mehanizmov. Odkar se s celiakijo srečujemo pogosteje, so po brezglutenskih izdelkih začeli posegati tudi drugi ljudje in marsikdo je opazil, da se ob prehrani brez jutranjih kosmičev, kruha in testenin počuti bistveno bolje. Presenetljivo pa je, da preiskave pri takšnih ljudeh niso potrdile niti celiakije niti alergije na pšenico.
Sprva je kazalo, da je izogibanje glutenu le modna muha, danes pa vemo, da lahko gluten res povzroči najrazličnejše težave, ponavadi manj izrazite kot pri celiakiji. Pacienti opisujejo nelagodje, občutek napihnjenosti in teže v trebuhu, utrujenost po hrani, dekoncentracijo in ‘meglo’ v glavi, slabo počutje itd. Te bolezenske slike še ne znamo podrobno razložiti niti napovedati poteka bolezni, pa tudi preprostih diagnostičnih testov še ni. Pri postavljanju diagnoze se največkrat zanesemo na poskusne diete in obremenitve z glutenom, seveda pa je pred tem treba izključiti pravo celiakijo. Po prvih ocenah naj bi za to obliko neprenašanja glutena trpelo do 6 % ljudi. Naše izkušnje kažejo, da lahko, za razliko od celiakije, ta oblika glutenske preobčutljivosti sčasoma izzveni, pa tudi dietne omejitve navadno niso tako stroge.
Navsezadnje vsi vemo, da pretiravanje z uživanjem belega kruha, testenin in peciva sproži različne neugodne presnovne spremembe, ki negativno vplivajo na naše zdravje. V tem primeru je rešitev le v spremembi načina prehranjevanja in ne toliko v izogibanju glutenu.