Celiakija

Celiakija

Celiakija je ena od oblik neželene reakcije telesa na uživanje nekaterih žit (pšenice, pire, rži, ječmena, ovsa …).

Beljakovinski del teh žit, t. i. lepek ali gluten, lahko pri genetsko dovzetnih ljudeh sproži avtoimuno reakcijo. Pri tem nastala protitelesa in aktivirane imunske celice poškodujejo različne dele telesa. Največkrat je najbolj prizadeto črevesje, kar povzroči težave pri prebavi hrane. Posledica tega so lahko napenjanje, vetrovi, driska, tudi bolečine v trebuhu. Zaradi nezadostne izkoriščenosti hrane pa lahko pride do hujšanja, slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa ali do osteoporoze.

Še pred petnajstimi leti je celiakija veljala za redko otroško bolezen, sedaj pa vemo, da lahko enako pogosto prizadene tudi odrasle. Celiakija je ena najpogostejših kroničnih bolezni, saj v našem okolju za njo zboli 0,5–1 % ljudi. Ker so pri odraslih, obolelih za celiakijo, pogostejše neznačilne težave, je pot do diagnoze lahko dolgotrajnejša.

Diagnozo celiakije postavimo s posebno preiskavo krvi za značilna protitelesa. V primeru pozitivnih vrednosti je treba diagnozo potrditi še z gastroskopsko biopsijo dvanajstnika oz. tankega črevesja.

Celiakija se zdravi s strogo brezglutensko dieto – pacienti ne smejo zaužiti niti drobtinice navadnega kruha ali jedi, ki vsebujejo gluten oziroma sledi glutena. Tovrstna živila je treba nadomestiti s posebnimi brezglutenskimi izdelki.

Osnovni podatki o preiskavi:

  • Storitev opravljamo preko napotnice
  • Storitev je na voljo samoplačniško / cenik

Lokacije, kjer opravljamo diagnostiko celiakije

  • Bled | Pod skalo 4, 4260 Bled
  • Ljubljana | Barvarska steza 4 (Vila Urbana), 1000 Ljubljana
Naročite se z e-napotnico Naročite se samoplačniško

Usmerjeni pregledi za celiakijo

Osnovni pregled: 50 €

  1. Preiskovanec, s pomočjo medicinske sestre, reši kratek vprašalnik,
  2. odvzame se kri za protitelesa (celotna IgA protitelesa in protitelesa proti tkivni transglutaminazi (tTG)),
  3. zdravnik po prejemu izvidov poda kratko mnenje, npr.:
    • Celiakija je s precejšnjo (96 %) verjetnostjo izključena.
    • Celiakija je zelo verjetna, potrebne so čimprejšnje nadaljnje preiskave.
    • Rezultat ni jasen. Zdravnik poda usmeritev glede nadaljnjih postopkov oz. svetuje reden pregled v ambulanti.

Opozorilo: Osnovni pregled NE VKLJUČUJE PREGLEDA PRI ZDRAVNIKU niti pregleda prinešene dokumentacije, pač pa le zdravnikovo mnenje na podlagi dobljenih izvidov.

Razširjeni pregled: 125 €

Vsebina pregleda je enaka kot pri Osnovnem pregledu, poleg tega pa se dodatno opravi še genetska preiskava HLA DQB1, na osnovi katere lahko, v določenih primerih z visoko verjetnostjo, izključimo možnost prisotnosti ali kasnejšega razvoja celiakije.

Genetska preiskava je pomembna predvsem za sorodnike pacientov s celiakijo, pa tudi za tiste, ki so že omejili količino glutena v prehrani, zaradi česar so izvidi protiteles v krvi manj zanesljivi.

Kontrolni pregled

Po dogovoru, samo za paciente z že zanesljivo postavljeno diagnozo celiakije, ki želijo le oceno trenutnega stanja.

Diagnostika celiakije: 575 €

Vas pogosto napenja, imate vetrove, drisko in čutite bolečine v trebuhu? Nepojasnjeno hujšate in ste slabokrvni (imate nizko raven železa v krvi)? So vam morda diagnosticirali osteoporozo? Ima kdo v družini celiakijo?

Priporočamo vam naš paket preiskav, usmerjenih v diagnostiko celiakije, s katerim boste v enem dnevu opravili vse potrebne preiskave in dobili zanesljiv odgovor na vaše vprašanje.

Paket preiskav za diagnostiko celiakije vključuje naslednje preiskave:

  • Pregled pri internistu, usmerjenem v diagnostiko celiakije, z zaključnim mnenjem in s priporočili
  • Laboratorijske analize – Hemogram, sedimentacija, PČ, hepatogram, elektroliti, proteini, albumini, sečnina, kreatinin, amilaza, lipaza, glukoza, LDH, lipidogram, Fe, TIBC, TSH (ocena delovanja ščitnice). Z laboratorijskimi analizami preverimo krvno sliko in opravimo osnovne biokemične preiskave – jetra, ledvica, elektroliti, železo.
  • IgA tTG in IgA EMA protitelesa
  • HLA DQB1 – Ugotavljanje genetske predispozicije za razvoj celiakije.
  • Ocena pomanjkanja nekaterih vitaminov/mineralov – Feritin, B12, folna kislina, 25-OH vit D, cink, magnezij.
  • Ezofagogastroduodenoskopija– Endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika.
  • Histološki pregled vzorcev dvanajstnika – Laboratorijski pregled koščkov tkiva, odvzetih med preiskavo dvanajstnika.

Pogosta vprašanja

O preiskavi

Kdaj pomislimo na celiakijo?

Na celiakijo pomislimo pri pacientih z nejasnimi prebavnimi težavami, pogostejšim odvajanjem ali drisko, napetostjo in plini, včasih tudi neznačilnimi bolečinami v trebuhu. Pojavlja se lahko izrazita utrujenost, afte v ustih, srbeči mehurčkasti izpuščaji po koži (herpetiformni dermatitis), motnje živčevja, depresija itd.

Včasih pacienti tudi nimajo kakih posebnih težav, ampak na celiakijo posumimo predvsem zaradi pridruženih bolezni; še posebej je za celiakijo sumljiva anemija oz. slabokrvnost s pomanjkanjem železa, zgodnja osteoporoza, različne avtoimune bolezni, kot npr., od inzulina odvisna sladkorna bolezen tipa 1, alopecia areata, vitiligo, razne revmatske bolezni itd.

Pri bližnjih sorodnikih obolelih je celiakija do 10-krat pogostejša (zboli približno 1 od 10-ih sorodnikov), zato se pri njih večkrat odločimo za preiskave tudi preventivno oz. že ob najmanjšem sumu na bolezen.

Ob sumu na celiakijo je najprej potreben pregled krvi za značilna protitelesa; včasih lahko preiskavo naroči že osebni zdravnik, večinoma pa izda napotnico za pregled pri specialistu gastroenterologu. Slednji s podrobnejšim razgovorom opredeli možnost celiakije ali drugih sorodnih bolezni in naroči ustrezne laboratorijske preiskave. Največkrat je na izvid treba počakati teden ali dva. Če so protitelesa v krvi povišana, sledi dogovor za gastroskopijo, pri kateri se odvzamejo vzorčki sluznice dvanajstnika, ki jih kasneje histološko pregledamo. Značilne spremembe pri mikroskopskem pregledu vzorčkov potrdijo diagnozo celiakije. Ob ponovnem pregledu pri gastroenterologu (in po možnosti pri dietetiku) se pogovorite o morebitnih dodatnih preiskavah in ustrezni dieti. Uspeh diete se čez nekaj mesecev preveri s kontrolnimi laboratorijskimi preiskavami, čez leto ali dve pa tudi s kontrolno gastroskopijo.

Poskusna dieta za diagnostiko celiakije ni primerna; na dieti se značilne spremembe zabrišejo in postavitev diagnoze celiakija ni možna! Pred preiskavami morate vsaj 3 mesece normalno uživati gluten.

Napotnico za pregled lahko pošljete tudi v naš Center, v Gastroenterološko ambulanto ali Ambulanto za prehransko preobčutljivost.

Žal je lahko pot do napotnice in pregleda precej zapletena, čakalne dobe pa zelo dolge, zato vam ponujamo tudi samoplačniške orientacijske preglede, prilagojene posebej diagnostiki celiakije, ki jih natančneje opisujemo v naslednjem razdelku Samoplačniški usmerjeni pregledi za celiakijo.

Informacije in naročanje:
info@dc-bled.si ali
alergologija@dc-bled.si

Dieta pacienta s celiakijo zahteva strogo doživljenjsko opustitev vseh živil, ki vsebujejo gluten, tj. pšenice, pire, kamuta, rži, ječmena, včasih tudi ovsa. Zaužiti gluten namreč sproži imunski odgovor telesa, ki postopno privede do poškodbe črevesne sluznice. Zaradi tega se pojavijo motnje pri prebavljanju težje hrane, kar se kaže v obliki napenjanja, driske in drugih težav. Pacienti zato večinoma ne začutijo težav takoj po obroku, ki vsebuje gluten, ampak bolj po mastni hrani, mleku itd.

Šele večmesečna brezglutenska dieta brez kakršnih koli prekrškov omogoči ozdravitev sluznice in s tem ozdravitev težav. Škodljiva je že količina, večja od 10 mg – za noževo konico moke. Zaradi primesi glutena, ki se v majhnih količinah pogosto pojavlja tudi v številnih drugih predelanih živilih, je brezglutenska dieta za pacienta še posebej zapletena. Brez strahu lahko oboleli uživajo le izdelke, ki so neobdelani in naravno brez glutena (sadje, zelenjava, mleko, meso itd.), od drugih pa samo tiste, kjer je jasno zagotovljeno, da ne vsebujejo sledi glutena, da so torej proizvedeni tako, da živilo ne pride v stik s pšenico. Večinoma so to izdelki posebnih proizvajalcev, ki pod strogim nadzorom izdelujejo samo brezglutenske izdelke – kruh, pecivo in testenine iz drugih žit, ki so za paciente s celiakijo nenevarna: koruza, ajda, proso, riž, kvinoja itd.

Z doživljenjsko brezglutensko dietno prehrano je celiakija povsem ozdravljiva in pacienti niso nič bolj ogroženi zaradi zapletov kot zdravi ljudje.

Nezdravljena celiakija pa lahko povzroči različne zaplete, ki jih po času nastanka delimo na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne.

Kratkoročni zapleti so napenjanje, plini, vetrovi, hujšanje, izpadanje las, kožna vnetja, pekoč jezik, splošna utrujenost itd., saj se zaradi okvare sluznice prebavil hrana slabo prebavlja.

Srednjeročno se zapleti pojavijo zaradi pomanjkljive absorpcije hrane. Govorimo predvsem o slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa ali vitaminov B-skupine, pa o osteoporozi itd.

Dolgoročni zapleti, ki se jih pacienti s celiakijo najbolj bojijo, pa so različna avtoimuna in rakava obolenja. Ne ena ne druga niso zelo pogosta, vendar pa so pri pacientih s celiakijo bistveno pogostejša kot pri zdravih ljudeh. Ocenjeno je, da je umrljivost pacientov s celiakijo 1,3-krat večja kot pri povprečni populaciji.

Pri obolelih za celiakijo so od avtoimunih bolezni pogostejša avtoimuna vnetja ščitnice, vitiligo, sladkorna bolezen, sistemske bolezni veziva, avtoimuni hepatitis itd.

Rak pogosto prizadene prebavila, zato je po štiridesetem letu pomembno opraviti tudi preventivne endoskopske preiskave (gastroskopija, koloskopija). Pri nezdravljeni celiakiji se, zaradi stalnega draženja imunskega sistema, pogosteje razvije limfom, še posebej T-celični limfom v tankem črevesju (EATL).

Poleg celiakije lahko gluten oziroma krušni izdelki povzročajo še druge težave.

Predvsem pri otrocih je pogosta alergija na pšenico, ki ima drugačne imunske osnove, zahteva drugačno dieto in ima drugačne zaplete kot celiakija.

Dandanes se veliko govori tudi o glutenski senzitivnosti, ki je svojevrsten problem, povezan z neposrednimi toksičnimi učinki glutena na črevesje in aktivacijo naravnih imunskih mehanizmov. Odkar se s celiakijo srečujemo pogosteje, so po brezglutenskih izdelkih začeli posegati tudi drugi ljudje in marsikdo je opazil, da se ob prehrani brez jutranjih kosmičev, kruha in testenin počuti bistveno bolje. Presenetljivo pa je, da preiskave pri takšnih ljudeh niso potrdile niti celiakije niti alergije na pšenico.

Sprva je kazalo, da je izogibanje glutenu le modna muha, danes pa vemo, da lahko gluten res povzroči najrazličnejše težave, ponavadi manj izrazite kot pri celiakiji. Pacienti opisujejo nelagodje, občutek napihnjenosti in teže v trebuhu, utrujenost po hrani, dekoncentracijo in 'meglo' v glavi, slabo počutje itd. Te bolezenske slike še ne znamo podrobno razložiti niti napovedati poteka bolezni, pa tudi preprostih diagnostičnih testov še ni. Pri postavljanju diagnoze se največkrat zanesemo na poskusne diete in obremenitve z glutenom, seveda pa je pred tem treba izključiti pravo celiakijo. Po prvih ocenah naj bi za to obliko neprenašanja glutena trpelo do 6 % ljudi. Naše izkušnje kažejo, da lahko, za razliko od celiakije, ta oblika glutenske preobčutljivosti sčasoma izzveni, pa tudi dietne omejitve navadno niso tako stroge.

Navsezadnje vsi vemo, da pretiravanje z uživanjem belega kruha, testenin in peciva sproži različne neugodne presnovne spremembe, ki negativno vplivajo na naše zdravje. V tem primeru je rešitev le v spremembi načina prehranjevanja in ne toliko v izogibanju glutenu.

Your browser is out-of-date!

Update your browser to view this website correctly. Outdated Browser

×