ERCP

ERCP

ERCP (Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija) je preiskava žolčevodov in vodov trebušne slinavke.
Predstavljamo vam osnove za razumevanje posega – kako se izvaja, s kakšnim namenom in kakšne stranske učinke lahko ima. Tekst ne more odgovoriti na vsa vaša vprašanja, zato za dodatna pojasnila vprašajte vašega osebnega zdravnika ali zdravnika izvajalca preiskave.

Osnovni podatki o preiskavi:

  • Storitev opravljamo preko napotnice
  • Storitev je na voljo samoplačniško / cenik

Lokacije, kjer opravljamo preiskave gastroskopije

  • Bled | Pod skalo 4, 4260 Bled
Naročite se z e-napotnico Naročite se samoplačniško

Pogosta vprašanja

O preiskavi

Kaj je ERCP?

ERCP se uporablja za ugotavljanje in zdravljenje bolezni žolčevodov, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Zdravnik gastroenterolog skozi usta v dvanajstnik uvede endoskop (upogljivo tanko cev) do papile (majhno, ponavadi skupno izvodilo žolčevoda in trebušne slinavke). Skozi papilo vbrizga kontrastno sredstvo, ki omogoča rentgenski prikaz žolčevodov in vodov trebušne slinavke.

Dobri rezultati z najmanjšimi možnimi zapleti se dosežejo s tesnim sodelovanjem uigranega tima, ki ga sestavljajo izkušen endoskopist, endoskopska sestra in radiolog. V Diagnostičnem centru Bled to preiskavo opravljajo zdravniki gastroenterologi, vrhunski endoskopisti z dolgoletno prakso in izkušnjami s številnimi diagnostičnimi in endoskopsko operativnimi posegi.

Najpogostejše indikacije za ERCP so:

  • ugotavljanje in odstranjevanje kamnov v žolčevodih,
  • ugotavljanje vzrokov za oviran odtok žolča, kadar na to kažejo npr. zlatenica, laboratorijski izvidi ali izvidi drugih diagnostičnih metod (UZ, CT, MRCP, Endo UZ),
  • ugotavljanje vzrokov in posledic pankreatitisa (vnetja trebušne slinavke),
  • ocena možnega raka trebušne slinavke ali žolčevodov,
  • iskanje vzroka za kronično ali akutno trebušno bolečino, ko sumimo, da bi ta lahko bila posledica bolezni žolčevodov ali trebušne slinavke.

Med preiskavo bomo naredili vse, da se boste počutili udobno, kot je to le mogoče. Pred preiskavo vam bomo v žilo vbrizgali zdravilo, ki vas bo umirilo, včasih pa tudi takšno, da vas bo naredilo zaspane. Vaše žrelo bomo omrtvičili z lokalnim anestetikom. V usta vam bomo dali ustnik, ki bo med preiskavo ščitil vaše zobe. Ležali boste na levem boku in v tem položaju vam bo zdravnik uvedel endoskop. Endoskop ne bo povzročil nobene bolečine tudi težav z dihanjem ne boste imeli.

Sfinkterektomija: Če RTG-slikanje pokaže žolčne kamne ali kakšen drugi vzrok za zaporo, bo zdravnik odprl žolčevod. Ta poseg (sfinkterektomijo) bo opravil s posebno električno rezalno napravo (papilotom), pri čemer ne boste čutili ničesar. Manjši kamni bodo sami izpadli v dvanajstnik, večje pa bomo zdrobili in nato izvlekli s posebno košarico.

Endoproteza (stent): stent je majhna cevka, ki jo potisnemo skozi endoskop in nato skozi zožitev v žolčevodu in s tem zopet omogočimo pretok žolča. Stente vstavljamo tudi v pankreatični vod, če je ta zožen ali zaprt.

Nazobiliarna sonda: včasih je prehodno (za nekaj dni) v žolčevod ali vod trebušne slinavke treba vstaviti posebno cevko, ki jo speljemo skozi nos . Le-ta omogoča iztekanje in ustrezno izpiranje vodov ter tudi  RTG-slikanje, s katerim preverimo, ali je žolčevod očiščen. Taka sonda povzroča neprijetnosti le na začetku, ne moti pa uživanja hrane in tekočine.

ERCP vam svetujemo, ker je enostavnejša in varnejša kot standardni kirurški poseg. Morate pa vedeti, da ni vedno uspešna in lahko pride tudi do zapletov, saj vsaka preiskava oz. poseg v človeško telo pomeni določeno tveganje.

  • Pankreatitis (vnetje trebušne slinavke, organa, ki leži zadaj v vašem trebuhu) nastopi po ERCP-ju pri 3–5 % oseb (približno eden na trideset do eden na dvajset preiskovancev). Če pride do tega, je ponavadi tako vnetje blago in povzroča bolečino v trebuhu s slabostjo in bruhanjem, kar pa mine v nekaj dnevih hospitalizacije. Veliko redkeje je pankreatitis tako hud, da predstavlja resen in življenjsko ogrožujoč zaplet.
  • Endoskop in drugi instrumenti lahko povzročijo natrganje ali luknjo v tkivih in organih, ki se preiskujejo. To je resen, vendar na srečo zelo redek zaplet, ki lahko zahteva operacijo.
  • Krvavitev, ki  lahko nastopi po biopsiji ali po prerezanju papile, je ponavadi minimalna in se ustavi hitro, sama od sebe, ali pa jo ustavimo endoskopsko; redkokdaj je potreben kirurški poseg.
  • Zatekanje hrane ali tekočine v pljuča (aspiracija) lahko privede do pljučnice. Tveganje se ustrezno zmanjša s tem, da nekaj ur pred posegom ničesar ne zaužijete oz. ste tešči.
  • Infekcija žolčevodov (holangitis) je redka komplikacija, zaradi katere je lahko potrebno daljše antibiotično zdravljenje, lahko pa tudi ponoven poseg ali celo operacija.
  • Možne so neželene reakcije na zdravila, ki se uporabljajo ob posegu (za pomiritev, proti bolečinam, antibiotiki itd.). Zdravnik vas bo pred posegom vprašal, ali ste morda alergični na kakšno zdravilo in ali imate morebiti zdravstvene težave s srcem, pljuči, ledvicami ali jetri. Vpogled v te podatke bo omogočil varnejši poseg.
  • Zdravila lahko povzročijo tudi lokalno draženje na mestu venepunkcije (vboda v žilo) oz. intravenske linije. Če se pojavi rdečina, oteklina ali vročina, se vnetje omili z obkladki.

Težave se v naslednjih mesecih ali letih le redko ponovijo. Lahko se pojavi zlatenica, mrzlica ali na novo nastali žolčni kamni v žolčevodih. Ponavadi lahko te zaplete razrešimo s ponovnim endoskopskim posegom.
Stenti (endoproteze, cevke) se lahko zamašijo že po nekaj mesecih. To se bo pokazalo s ponovno zlatenico, po navadi tudi z mrzlico. Če se to zgodi, je treba čim prej obvestiti vašega zdravnika. Potrebovali boste antibiotik in treba bo razmisliti o zamenjavi stenta.

Vsaj en dan po posegu morate ostati v Diagnostičnem centru. V primeru, da ste prišli iz druge bolnišnice, vas bodo z reševalnim avtomobilom odpeljali nazaj. Prosimo, da nas opozorite na pojav močnejših bolečin v trebuhu (ne samo kot krči), bruhanja, mrzlice, krvi v blatu oz. črne, lepljive stolice. Dan po preiskavi vam bomo kontrolirali krvne izvide, da bi ugotovili, ali je prišlo do draženja trebušne slinavke in drugih zapletov. Povedali vam bomo, kdaj in kaj smete piti in jesti, običajno je to naslednji dan zjutraj.

Pred preiskavo

Kako poteka priprava na preiskavo ERCP?

  1. Ne smete jesti ali piti najmanj 6 ur pred preiskavo oz. ste na dan preiskave tešči.
  2. 7 dni pred preiskavo ne smete prejemati zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (aspirin) in zdravil proti strjevanju krvi (marivarin, pelentan), o čemer se dogovorite z vašim osebnim  zdravnikom. Dajte vašemu zdravniku popolno listo vseh zdravil, ki jih prejemate.
  3. Količino nekaterih zdravil bo treba prilagoditi, nekatera pa začasno ukiniti.
  4. Povejte, če ste alergični na kakšno zdravilo (predvsem antibiotike ali analgetike), hrano, obliže, lokalne anestetike, kontraste ali drugo snov.
  5. Morate nas obvestiti, če obstaja možnost, da ste noseči.
  6. Sledite vsem navodilom za pripravo na preiskavo, ki vam jih bo dalo naše zdravstveno osebje.
  7. Pred in po preiskavi vam bomo dali zdravilo ISOSORB, ki zmanjšuje možnost zapletov, vendar po njem lahko nastopi prehodni glavobol.
Your browser is out-of-date!

Update your browser to view this website correctly. Outdated Browser

×